Nov pogled na odpadke - reuse center

V Sloveniji se soočamo z naraščanjem količin odpadkov in s problemi prepovedi odlaganja neobdelanih odpadkov. Vse strožje zahteve za gospodarnejše ravnanje z odpadki se kažejo v povečanju deleža ponovne uporabe odpadkov in povečanju reciklaže. Hkrati so opazne potrebe prebivalcev po fleksibilnih, okolju prijaznih in učinkovitih storitvah na področju zbiranja odpadkov in preusmerjanja toka odpadkov iz odlagališč v ponovno uporabo...

1.    PREUSMERJANJE SNOVNEGA TOKA ODPADKOV

Koncept vzpostavitve Reuse centra oz. centra ponovne uporabe omogoča kumulacijo storitev na podlagi ponovne rabe, inovativnih popravil in servisiranja, zato bodo nastajale v tem pogledu tudi nove okoljske storitve. Ta koncept tvori podlago za nadaljnjo spodbujanje širjenja centrov ponovne uporabe, še posebej skozi vključitev v okviru zbirnih centrov, s katerimi razpolagajo lokalne skupnosti za zbiranje ločenih frakcij. V skupni masi ločeno zbranih kosovnih odpadkov je mogoče ponovno uporabiti 35% odpadkov, kar pomeni hkrati uresničevanje prednostnega reda in gospodarnejše upravljanje z naravnimi viri. Ideja primera minimizacije odpadkov izhaja iz storitev, ki omogočajo preusmeritev toka odpadkov v ponovno uporabo. Spodbujanje trajnih stilov potrošništva skozi ciljno usmerjene ukrepe in senzibilizacija javnosti, vodi k izboljšanju okolja in virov, kot tudi k zmanjšanju odpadkov in večanji kakovosti življenja. Skozi vzpostavitev mreže centrov ponovne uporabe je mogoče spodbuditi povpraševanje po popravilih, obnovah in ostalih okoljskih storitev z inovativno usmerjenostjo zadovoljevanja potreb. Z vzpostavitvijo delovnih procesov v centrih ponovne uporabe, za kar je predhodno potrebna infrastruktura (dovolj velik servisno-skladiščni in prodajni prostor ter orodje in oprema za izvajanje popravil), bi bila vzpostavljena osnova za delovanje socialnega podjetništva. Takšni centri v tujini  zaposlujejo iskalce zaposlitve iz skupine težje zaposljivih oseb (starejši, invalidi, nekvalificirani, ženske…) in skupine ljudi, ki so zaradi inovativne naravnanosti in raziskovalne nagnjenosti težje zaposljivi v klasičnih podjetjih, kjer nimajo možnosti inoviranja in raziskovanja. V prispevku bomo pojasnili, zakaj na področju ravnanja z odpadki potrebujemo nove izzive, prikazali  bomo konkretne primere uresničevanja prednostnega reda ravnanja z odpadki in izpolnjevanja okoljskih ciljev.


2.    RAZLOGI ZA VZPOSTAVITEV CENTRA PONOVNE UPORABE

Z večanjem kupne moči prebivalstva, večjo dostopnostjo pohištva in opreme za gospodinjstvo, prehodu zbiranja odpadkov iz sistema skupnih kontejnerjev na individualne sisteme zbiranja odpadkov, vzpostavitvijo zbirnih centrov za odpadke v okviru javnih služb in z večanjem okoljskih zahtev po popolnem ločevanju odpadkov še ni urejen sistem preusmeritve toka kosovnih odpadkov iz odlagališč v reciklažo in ponovno uporabo. Posledično se 8-12% celotne mase, ki so uvrščeni med kosovne odpadke in so ločeno zbrani usmeri v postopek odlaganja, s čimer se izgubljajo resursi, naravni viri in delovna mesta. Naslednji razlog je, da število socialno ogroženih gospodinjstev strmo narašča, veča se razkorak med potrebami zaposljivosti na trgu in dejansko izobraženim kadrom. Zaradi hitrega večanja potrošništva komunalne storitve ne sledijo potrebam po individualni obravnavi posameznika in nujni fleksibilizaciji, zato je zaznana povečana potreba po dejavnosti odvoza še uporabnih kosovnih odpadkov  na klic (pohištvo, športni rekviziti, gospodinjski aparati, oblačila, knjige…), saj teh odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališčih zaradi zahtev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP). Z dejavnostjo Centra ponovne uporabe bomo te odpadke - izdelke z inovativnimi storitvami obnovili, popravili in spravili v stanje primerno za ponovno uporabo ter prodali novim uporabnikom po ugodni ceni, s čimer bomo preusmerili tok odpadkov iz odlagališč nazaj v uporabo.

V zadnjih letih se je ponudba pohištva, gospodinjskih pripomočkov, naprav in rekvizitov za kakovostno preživljanje prostega časa, oblačil in igrač bistveno povečala, kar sovpada z odpiranjem številnih novih trgovskih centrov in rastjo njihove prodaje. V sled temu se je skrajšal čas uporabe prej omenjenih izdelkov in posledično povečala tudi količina odpadkov. Komunalna podjetja običajno zbirajo kosovne odpadke v letnih akcijah zbiranja tovrstnih odpadkov po različnih sistemih. Dejstvo je, da večina uporabnikov komunalnih storitev nima možnosti čakanja na enoletne akcije zbiranja, saj nimajo prostora za skladiščenje odpadne opreme in togost sistemov zbiranja, veliko uporabnikov iz različnih razlogov ne more dostaviti večjih kosovnih odpadkov na določeno mesto zbiranja, kjer pa tudi ni poskrbljeno za ločen zajem tokov še uporabnih kosovnih odpadkov.

S ponudbo te za Slovenijo nove in hkrati inovativne ekološke storitve, katere prednost je fleksibilnost in prilagodljivost zahtevam naročnikov, pričakujemo trend naraščanja odjemnikov storitve odvoza uporabnih kosovnih odpadkov in oblačil in zaradi čedalje slabšega socialnega položaja vedno večjega števila gospodinjstev, večjo prodajo predhodno obdelanih in za nadaljnjo uporabo primernih kosovnih odpadkov in oblačil, s tem pa je pričakovati potrebo po vedno novih zaposlitvah na tem področju.
Prvo takšno podjetje v Sloveniji je Tehnološki center za aplikativno ekologijo d.o.o. (EKO – TCE d.o.o.), ki bo z dejavnostjo Centra ponovne uporabe prispevalo pomemben delež k prizadevanjem Slovenije za zmanjševanje deleža odloženih odpadkov na odlagališčih in promoviranja ponovne uporabe ter preprečevanja nastajanja odpadkov, kar je v skladu s Slovenskimi kot tudi s smernicami EU za zmanjševanje odloženih odpadkov. Z vzpostavitvijo prvega Centra ponovne uporabe v Sloveniji želimo zagotoviti uresničevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki (slika 1), ki na prvo mesto postavlja preprečevanje nastajanja odpadkov in na drugem mestu njihovo ponovno uporabo.